LAŽNIVKA (slovenija 1965, drama, režija: Igor Pretnar, igrajo: Majda Potokar, Bata Živojinović, Angelca Hlebec, Snežana Mihajlović, Irena Prosen, Alenka Rančić)

Igralska bravura Majde Potokar.

Majda Potokar je bila Duša Počkaj, le da se je hitreje postarala, igrala pa je vsaj tako dobro kot Bette Davis, ki bi jo lahko upodobila tudi v kaki biografiji. Majda Potokar je bila brez dvoma ena največjih slovenskih igralk, ki se je vedno požvižgala na tipično zvezdništvo. Vedno je raje samo igrala. Tiho, predano in mojstrsko. Poznali so jo vsi. Poznali so jo tudi tisti, ki niso poznali niti Staneta Severja. Igrala je vse do smrti. Posnela je malo filmov. Tako kot vsi veliki slovenski igralci. Stavila je na kvaliteto, ne na kvantiteto in zmagala. V Lažnivki je zaigrala Branko, žensko, ki nima sreče v ljubezni. Vse njene sodelavke so se poročile in si našle fanta. Ona ne. Ona čaka princa na belem konju. Na nekoga, ki bi ga ljubila z dušo in telesom. Princ pride in jo osvoji (igra ga Bata Živojinovič). Branka je srečna in zaljubljena. V žep mu porine celo milijon dinarjev, ker ve, da je v finančni stiski. Sodelavkam obljubi presenečenje, na koncu pa se izkaže, da je njen princ velik lažnivec, baraba in ženskar. Branka ostane sama. Branka ponovno postane slovenska inačica nesrečnega Martyja, ki ga je v istoimenskem filmu odigral Ernest Borgnine. Solze, poslovilni ples in konec filma. Kratko, jedrnato, prepričljivo, čustveno izjemno močno in učinkovito.

Ocena: 7/10


NASVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI (slovenija 1980, vojna drama, režija: Živojin Pavlović, igrajo: Metod Pevec, Boris Juh, Tanja Pobrežnik, Barbara Levstik, Ivo Ban, Zvone Hribar, Demeter Bitenc)

Samo srbski režiser je lahko leta 1980 v Sloveniji posnel film, kjer glavni junak  partijo zavrne že ob koncu vojne.

»Sem proti Hitlerju, za Stalina mi pa tudi ni,« svojim soborcem razlaga partizan Berk (Metod Pevec), ki se v anale slovenskega filma zapiše tudi zavoljo prizora, kjer si svoj penis umiva direktno v kamero. Nič čudnega, da ga kolegi gledajo postrani in da se zares spoprijatelji le s španskim borcem Antonom (Boris Juh). Enobejevci nad filmom razumljivo niso bili prav nič navdušeni, saj jih je slekel do kosti in pokazal tudi tisto, kar ostali filmi niso upali. Izjemno prepričljiva, odlično narejena in dovolj krvava vojna drama, ki se je ne bi branil niti Sam Peckinpah. In zgodba o partizanu, ki seksa tudi z domobrankami, kar je čista provokacija. In jasno, mladi Metod Pevec, vroč po filmu Ko zorijo jagode, je leta 2003 režiral mojstrovino Pod njenim oknom.

Ocena: 8/10


SPLAV MEDUZE (slovenija 1980, drama, režija: Karpo Godina, igrajo: Olga Kacijan, Vladislava Milosavljević, Frano Lasić, Boris Komnenić, Miloš Battelino, Peter Boštjančič, Bor Štiglic)

Debi režiserja, ki nam je leta 1982 dal Rdeči Boogie, izgleda kot debi režiserja, ki nam leta 1982 ne bi dal Rdečega Boogieja.

Splav meduze, kjer se slovenskega jezika skorajda ne sliši, je bolj kot ne čisti dolgčas. Kvazi art drama o življenju, razmišljanju in delu skupine umetnikov, ki pecajo dve učiteljici (Slovenko Olga Kacijan, Srbkinjo Vladislavo Milosavljević). To je v glavnem vse, plus Miloš Battelino v vlogi najmočnejšega možakarja na svetu. Preveč arta in premalo filma, če poenostavim. Čista avantgarda, ki sicer dobro ujame čas po prvi svetovni vojni, a kmalu izvodeni in se spremeni v kvazi arty prepucavanje.

Ocena: 5/10


ŽELIM VSE (slovenija 2004, drama, režija: Brane Bitenc, igrajo: Sebastijan Cavazza, Polona Juh, Iva Babič, Gojmir Lešnjak, Gaber Trseglav, Vida Gostenčnik, Barbara Medvešek)

Soliden tv filmček, ki bi kot za šalo funkcioniral tudi na velikih platnih.

Sebastijan Cavazza, ki smo ga že leta 2004 videvali v praktično vseh domačih tv serijah in filmih, je Adam Rojc, čistokrvni japi, ki želi vse. Ki želi več denarja, več žensk in več ugleda. Kljub temu, da ga doma čaka noseča punca Iva Babič. Ne glede na to, da lahko zaradi afere s Polono Juh zapravi sila važen posel. Pač zgodba o tipu, ki nima nikoli dovolj in ki vedno hoče še nekaj več. Jasno, če bi živel v Ameriki, bi se spremenil v Patricka Batemana in začel iz dolgega časa pobijati ženske.

Ocena: 7/10

PESNIKOV PORTRET Z DVOJNIKOM (slovenija 2003, drama, režija: Franci Slak, igrajo: Pavle Ravnohrib, Mario Šelih, Vlado Novak, Manca Dorrer, Matjaž Tribušon, Milada Kalezič, Nataša Barbara Gračner, Ludvik Bagari, Brane Završan, Primož Ekart, Janez Škof, Marko Mandič, Karin Komljanec, Veronika Drolc)

Močno skrajšana in ne povsem prepričljiva reciklaža zelo dobre tv serije, ki jo je Franci Slak tri leta kasneje po nepotrebnem porinil še v kina.

Petdelna tv serija, ki jo je naša televizija prvič zavrtela leta 2000, je sprožila hudo različne odzive gledalcev. Eni so se dolgočasili in zaspali že med prvim delom. Drugi so se zgražali in režiserju očitali, da našega največjega pesnika ne bi smel prikazati kot pijanca in ženskarja. Sam pa sem močno užival, požiral dogajanje na malih ekranih in v svoji radijski oddaji gostil Pavleta Ravnohriba in Maria Šeliha. Leta 2003 je v kina usekal še film, premalo atraktivna in nekoliko površna inačica tv serije, ki sta ga seveda videla samo Franci Slak in Pavle Ravnohrib, kar je kljub minusom precej žalostno, saj gre vendarle za biografijo našega največjega pesnika.

Ocena: 5/10


SREČA NA VRVICI (slovenija 1977, mladinska komična drama, režija: Jane Kavčič, igrajo: Matjaž Gruden, Vesna Jevnikar, Andrej Djordjević, Ivo Ban, Lidija Kozlović, Miro Podjed, Manca Košir, Stane Potisk, Brane Grubar)

Eden najlepših mladinskih filmov vseh časov.

Le kaj reči o tejle domači klasiki, ki je leta 1977 obnorela celo Slovenijo in bi, če bi jo posneli čez lužo, obnorela tudi ves svet. Zgodba o dečku in psu, o Maticu in novofundlandcu Jakobu, ki sredi Ljubljane zganjata cirkus, kjer so tudi Indijanci, hišni svet, tečni profesorji in mama, ki hoče Jakoba seveda spraviti na deželo.  Naslovna pesem je bomba, roman je napisal Vitan Mal, Matjaž Gruden pa je tako kot vsi slovenski mladi igralci utonil v pozabo. Kaj hočemo, Slovenija pač ni Amerika, kjer bi se pobič brez dvoma spremenil v najbolj plačanega mulca na svetu. Jane Kavčič je prav s temle filmom ujel esenco mladinskega žanra in posnel klasiko, ki se lahko mirne duše primerja s Kekcem in Ne joči Petrom. Naslovna pesem je seveda ponarodela, film pa premore tako veliko nepozabnih prizorov, da jim gledalec komaj sledi. Obvezno čtivo vsakega otroka in tudi odraslih, ki so rasli ob tejle preprosti, dinamični in očarljivi mojstrovinici.

Ocena: 9/10

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s