ŽIVOT I SMRT PORNO BANDE

Pa začnimo z mnenji nekaterih znanih srbskih recenzentov, ki so, kar me je glede ne žanr in eksplicitnost številnih prizorov močno presenetilo, tale film močno pohvalili. Dejan Ognjanović pravi: “Najbolji i najznačajniji srpski film nastao još od Lepih sela, a možda i duže.” Nič kaj drugače ne meni Dragan Rubeša, ki zaključi: “Srpsko srce tame dobilo je svog najpreciznijeg hardcore kardiologa.” S presežki je nafilano tudi mnenje nekega recenzenta Popboksa, ki je zapisal, da je “film je uspio pomiriti dosta suprotstavljenog i prekooceansko naslijeđe eksploatacijskog horora, i Dogmu, i naslijeđe crnog vala SFRJ, i utjecaje svježih europskih filmova izrazito nasilnog izraza.” In zaključil, da gre za “najkvalitetniji i najzaokruženiji srpski film u poslednjih 12 godina.” Zanimivo, pohvale so prišle tudi iz filmskega festivala v Montrealu, kjer so film uvrstili med najboljše filme leta in se strinjali, da gre za srbsko Peklensko pomarančo ter režiserja Mladena Đorđevića, sicer avtorja zelo zabavnega in insajderskega dokumentarca Made in Serbia, kjer je razgrnil zakulisje srbske pornografije, proglasili za enega bolj pogumnih in provokativnih filmarjev današnjega časa. V glavnem se strinjam, res gre za izjemno pogumen, prelomen in provokativen film, kjer boste videli celo zoofilijo in kjer ne bo prostora za romantiko, lepe prizore in za upanje v boljši jutri. To je odraz sedanjega časa, odraz brezna, kjer se je znašlo človeštvo, kjer je očitno tudi Srbija, kjer je s filmom Kynodontas tudi Grčija. To je divja, perverzna, seksualno eksplicitna, krvava, brutalna, morbidna in večkrat tudi zelo zabavna mešanica Von Trierjevih Idiotov, snuff filmov, sekte Charlesa Mansona, filmov Takashia Miikea, starega art porniča Cafe Flesh, kjer je ekipa zanesenjakov na odru prav tako izvajala art porno predstave, zaključne orgije filma Zabriskie Point Michelangela Antonionia, Urnebesne tragedije Gorana Markovića, klasike Deliverance, kultnega hororja Zadnja hiša na levi, seksploatacije, filma Sweet Movie Dušana Makavejeva, slasherja iz sedemdesetih in začetka osemdesetih, evrotrasha italijanskih filmarjev, brutalne sekvence Zafranovičevega filma Okupacija u 26 slika, kjer so ljudi prav tako podirali z macolo, kabareja filma Bure baruta, ameriških B filmov iz petdesetih, dileme Jacka Kevorkiana, atmosfere komične drame Turneja, kjer so glavni junaki prav tako furali potujoče gledališče in kakšne ameriške komedije, kjer se zanesenjaki trudijo posneti pornič. Zares divja mineštra šokantnih sekvenc, ki vsekakor niso za povprečnega gledalca. Ali kot je pojasnil režiser Mladen Đorđević: “Htio sam kombinirati i spajati estetiku srpskog crnog vala sa zapadnim žanrovima, u prvom redu američkim B filmom i hororom, kao i sa suvremenom japanskom kinematografijom u kojoj je jedna od bitnih tema upravo sukob života i smrti, seksa i nasilja, erosa i tanatosa.” To, kar Slovencem ni uspelo s filmoma Norega se metek ogne in Temni angeli usode, so Srbi v filmu Život i smrt porno bande, tej dramatično srhljivo realistični komični porno grozljivki, sestavili v zelo preprečljivo in žanrsko odlično izpeljano zgodbo, ki gledalca šokira, zabava in mu daje misliti. Kljub nekaterim poceni provokacijam, ki pa so za samo zgodbo dejansko v kontekstu in razumljive tudi v najbolj skrajni obliki kot je tisti prizor s felacijo konju. In tu je glavni junak Marko (Mihajlo Jovanović), ki sanja o karieri režiserja, pa četudi njegovi umotvori, njegove znanstveno fantastične erotične grozljivke zgledajo kot filmi Eda Wooda, čeprav si želi, da bi zgledali kot grozljivke Davida Cronenberga, recimo kot Rabid, Shivers in The Brood. Nič čudnega, da začne snemati porniče in da se domisli potujočega gledališča. Skupine marginalcev (zraven sta tudi dva z aidsem obolela geja), ki bo izvajala seks v živo in gledalcem igrala razne perverzije. Jp, to je čisti art porno kabare, mešanica seksa, nasilja in umetnosti, ki je ljudje seveda ne štekajo, kar pomeni, da denarja in slave ni in da pride prav ponudba skrivnostnega možakarja Franca (Srboljub Milin), ki ekipo najame za snemanje snuff filmov. Resnično šokanten in presenetljivo dobro odigran film, ki ga zlepa ne boste pozabili. S celo kopico nepozabnih, odbitih in markantnih likov, ki bi jih bila vesela tudi Emir Kusturica in Pedro Almodovar. In s prizorom zelo brutalnega posilstva, kjer žrtvam preostane le še smeh. Pravljice so umre, začela se je realnost.

Ocena: 7/10

THE HUMAN CENTIPEDE (First Sequence)

Če iščete enega najbolj morbidnih in težko prebavljivih filmov vseh časov, je The Human Centipede pravi naslov. Narejen v šokantni, meseni, perverzni in ogabni maniri zgodnjih filmov Davida Cronenberga in opremljen z naporno klavstrofobično atmosfero, ki vam bo proti koncu pošteno načela živce in prag tolerance. Zares morbiten film z noro idejo zmešanega doktorja, ki iz treh nič hudega slutečih posameznikov (dve dekleti, en mladenič) ustvari “človeško gosenico”. In to tako, da jim zlepi anus in usta, se pravi tako, da imajo vsi trije en sam prebavni trakt, kar pomeni, da se drugi in tretji del “gosenice”, tega grozljivo patetičnega in trpečega stvora, hrani z blatom prvega, če hoče preživeti. Drži, zmešanemu doktorju (ker Udo Kier očitno ni imel časa, je vskočil nič manj čudaški in markantni Dieter Laser) je ime Josef, spozna pa se na ločevanje siamskih dvojčkov, kot zloglasni doktor Mengele, ki je med svojimi poskusi v koncentracijskih taboriščih morda prav tako dobil kako podobno idejo. Zajeban film, ki ga je težko zdržati do konca, saj je trpljenje nesrečnikov, ki jih doktor poveže  v “gosenico”, tako iskreno in preprečljivo, da ga začuti tudi gledalec. To seveda pomeni, da film ni le prazna in cenena pizdarija, ki želi šokirati, marveč divja in zelo realistična študija ujetništva, kjer mladenič in dve mladenki nikakor ne morejo najti rešitve. Gledalca ostra klavstrofobična atmosfera zgrabi še pred operacijo, nato pa ga ne  spusti do bridkega konca, ki bo vsaj mene zaznamoval za celo življenje. Brez dvoma eden najbolj nenavadnih filmov vseh časov, ki ga niso do konca zdržali niti gledalci na testnih projekcijah in ki mu priznani kritik Roger Ebert ni upal dati ocene, saj je bil preveč zgrožen. Čisti kult in in film, ki gre čez vse meje dobrega okusa in razuma.

Ocena: 7/10

SRPSKI FILM

Da sem v življenju doslej videl celo kopico takšnih in drugačnih filmov, ki so mi obrnili želodec in prag tolerance, ni treba posebej poudarjati. Da nisem verjel, da bo Srpski film ponudil nekaj, kar me bo kljub kilometrini in odpornosti pretreslo do prafaktorjev, pa prav tako ni nobena skrivnost. Res je, dragi moji, to, kar boste videli v Srpskem filmu, tej divji, perverzni, brutalni, morbidni, depresivni, direktni in seksualno eksplicitni mešanici seksplotacije, snufa in slasherja, niste videli še nikjer, vsaj na tak grozljiv način ne. To ni več  film, to je mučenje gledalcev in preizkušanje meja vzdržljivosti. To je jebeni freak show, očitno odraz krute realnosti, kjer ni več prostora za lepe stvari. In kjer tudi navadna pornografija ni več dovolj za erekcijo gledalcev. Res je, ljudem se je zmešalo, ljudje so šli v ekstrem, režiser Srdjan Spasojević pa to prikaže tako zelo brez cenzure in brez olepševanja, da film dobesedno popoka po šivih. To je ostra, brezkompromisna in zelo brutalna študija modernega časa, kjer ljudje za sprostitev, ali če hočete, za hard on, potrebujejo tako zelo ekstremne stvari, da odpovedo tudi najbolj divji, perverzni in odbiti akterji, ki bi drugače tudi ob dveh zjutraj kot za šalo seksali z ovco. Jp, to je svet, ki si ga nočemo priznati, in svet, ki ni le na filmu, marveč tudi okoli nas, le da ga nočemo videti in se z njim sočiti.  To je ultimativni elektro šok direktno v srce, kjer v prvi vrsti stoji Miloš (Srdjan Todorović), sedaj družinski oče in mož, nekoč pa zvezdniški porno igralec, ki ga iz penzije potegne skrivnostni Vukmir (Sergej Trifunović), man with the plan, novodobni filmar, artist in umetnik, ki svojim premožnim klientom pričara sanje. S pomočjo filmčkov, kjer bi se obrnilo tudi ljubiteljem snufa. Drži, to niso le porniči, to je realnost, to je več od snufa, to je nadgradnja porničev in snufa, to ni le igra, to je odraz krutega vsakdana, ki več kot očitno vlada tudi v Srbiji. To je konec seksa in konec človeške rase kot smo jo poznali. To so filmčki, ki ubijejo seks in upanje v boljši jutri. Zajeban film, eden najbolj zajebanih, kar sem jih videl, z zapletom, ki me bo zaznamoval do konca življenja. O samih prizorih ne bom razpredal, da se komu ne obrne želodec, poglejte sami, če želite in če imate dovolj močne živce. Zloglasni renome je torej več kot upravičen, če sem iskren pa pod fasado provokativnih in brutalnih sekvenc nisem ujel kake globlje kvalitete, ampak le film, ki je šel do konca, z namenom, da šokira in premakne meje dobrega okusa. Žal brez črnega humorja kot je to uspelo zgoraj recenziranemu Životu i smrti porno bande, marveč s skrajno depresivnim, resnobnim in težkim tempom ter atmosfero, ki gledalčeve možgane stiska kot limono. Šokanten film, zanimiv v svojem žanru, pogumen in drzen tudi z vidika svetovne kinematografije, toda ne dovolj učinkovit v sami zgodbi, če pozabimo na končni rezplet in vzamemo vse tiste najbolj grozljive prizore.

Ocena: 7/10

2 thoughts on “Život i smrt porno bande, The Human Centipede, Srpski film

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s