slovenija 2011, režija: Andrej Košak, igrajo: Martin Marion, Nikola Kojo, Urška Hlebec, Vlado Novak, Aleksandra Balmazovič, Dario Varga, Iva Krajnc, Primož Petkovšek, Emir Handžihafizabegović

Film, s katerim bi lahko dobil volitve.

Pred ogledom tega filma sem bil zelo nervozen, saj sem malo nazaj naredil intervju z režiserjem in scenaristom Andrejem Košakom, kar pomeni, da bi izpadel totalna pizda, če bi ga raztrgal in spljuval. A jebat ga, če bi bil slab, bi to moral narediti, ne bi imel druge izbire, saj pri filmih res nikoli ne blefiram. Tudi zato sem izjemno vesel, da je film dober. Da je zabaven, dinamičen, okej odigran in jebeno aktualen, tak, da bi se lahko z njim zmagalo na volitvah, jebemti. Jp, Košak je za nostalgijo. Košak je za čas, ko smo živeli lepo in nas ni medel totalni kaos. Za čas, ko med ljudmi ni vladalo stanje šoka. Drži, tole ni film o tem, da je bil socializem boljši od kapitalizma, ampak film o tem, da smo bili ljudje v socializmu vseeno bolj srečni. Košak je posnel film z vizijo in kljub temu ni zatežil, kar je za slovenski film redkost. Prav zato je super, da je film komedija. Če bi bil resna drama, bi popušil na celi črti. Tukaj je Košak dobro premislil in se še bolje odločil, zato mu film teče kot namazan. Pa tudi ti trapasti očitki o plonkanju filma Good Bye Lenin so povsem odveč, saj je prav ta film vedno izgledal kot film Andreja Košaka, se pravi kot film, ki ga Wolfgang Becker ne bi nikdar posnel, če ne bi videl Outsiderja. Sicer pa se mi je ta Lenin vedno zdel parafraza Undergrounda Emirja Kusturice, kar pomeni, da Stanje šoka res nima kaj dosti veze s tem filmom. Pa še boljši je, bolj zabaven, bolj izviren in bolj dodelan. Pika.

 

In tu je Peter (Martin Marion), možakar, ki prespi prehod iz socializma v kapitalizem in se sredi devetdesetih počuti kot Englishman in New York, kot nekdo, ki ga je povozil čas, kot vsi tisti nostalgiki, ki danes izgledajo tako, kot da so v komi. Kot sem že dejal, Košak je posnel tako zelo aktualen film, da boste komad dihali. V uvodu resda z nekoliko nerodno in premalo spontano dramaturgijo, ki pa potem steče v pravo smer in film iz minute v minuto spreminja v boljšo in bolj dodelano idejo in zgodbo. In tu je igralska ekipa, kjer razturata Nikola Kojo in Emir Handžihafizabegović, kjer razturata tudi Vlado Novak in Primož Petkovšek in kjer se tudi simpatično zmedeni Martin Marion znajde solidno in morebitni manjko igralskega razpona nadomesti z unikatno prezenco. Nekoliko hladen sem le do Urške Hlebec, ki se nekako ni najbolj znašla s svojim tekstom, medtem ko lahko pohvalim znanko Aleksandro Balmazović, ki je kljub svojim letom najstnico ujela v nulo, če povem po domače. Ambiciozen projekt, ki bi ga lahko vrteli tudi na urah zgodovine, saj izvrstno zajame vse najbolj ključne stvari, ki so se v Sloveniji zgodile po osamosvojitvi. In pozor, med ogledom sem mesendžiral Andreja Košaka in mu povedal, da mi je kul, da lahko med ogledom nekega filma pišem režiserju, ki je ta film posnel. Odpisal je, zato sem se počutil še bolj fino, saj mi je med ogledom nekega filma pisal režiser tega filma. How fucking cool is that, lepo prosim. Po ogledu sem mu seveda čestital in obljubil, da še danes spišem pošteno recenzijo. Dragi Andrej, hvala ti za dober slovenski film.

Ocena: 7/10

 

One thought on “Stanje šoka

  1. Meni pa res povprecen, prisiljen,pateticen tipicni slovenski film. Ostaja v svoji coni udobja v nobenem primeru presezek,cisto povprecje. Pa jebes tak film kjer vsi vidijo rip off Goodbye Lenina samo ti ne. Meni milijonkrat slabsi od Lenina,manj dodelan,manj zabaven predvsem pa veliko bolj povrsinski in nekompleksnejsi od Lenina. Ce ni bi Bruhl zacel tu ne bi prisel do Rusha.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s