Black Swan

BLACK SWAN

Med ogledom najnovejšega filma Darrena Aronofskyja, avtorja mojstrovin Requiem for a Dream in The Wrestler, ki je največ prahu dvignil zavoljo dokaj drznih sekvenc masturbacije in lezbičnega kunilingusa, mi je spomin tako ali drugače potegnil na filme Carrie, Fight Club, The Company, Showgirls in The Devil’s Advocate, pa tudi na Kafkino preobrazbo, na Repulsion Romana  Polanskega, na nekatere azijske grozljivke o prikaznih in na zgodnje filme Davida Cronenberga. Dejansko dober in vizualno močan miks že videnih zapletov, tematik in zgodb, ki jih Aronofsky prepričljivo zapakira v baletno štorijo in ovije okoli glavne junakinje Nine Sayers (Natalie Portman), ki bi dala vse, da  bi dobila glavno vlogo v novi baletni ekstravaganci maestra Thomasa Leroya (Vincent Cassel). V predstavi Labodje jezero, kjer mora glavna igralka enako dobro odigrati belega in črnega laboda, diametralno nasprotna lika torej. Da je Nina rojena za belega in da ji težave povzroča črni labod, je seveda jasno že na začetku, saj gre za zadržano, seksualno zavrto in z mamine (Barbara Hershey) strani potlačeno mladenko. Prav zato obstaja nevarnost, da ji bo vlogo speljala rivalka Lily (Mila Kunis), poosebitev črnega laboda, ki bi prav tako ubijala za zvezdniški status. Black Swan je torej film o zakulisju baletne predstave, insajderska pripoved o stvareh, ki jih gledalci v dvorani seveda ne vidijo. In zgodba o junakinji, ki zameša  fikcijo in realnost. Ki jo matrajo prividi in fantazije, saj se vlogi preda z dušo in telesom. Kot Heath Ledger v zadnjem Batmanu, če malo pavšaliziramo. Kot Carole v filmu Repulsion, če smo še bolj široki. Jp, Nina ne loči več med predstavo in resničnim svetom, med svojo vlogo in svojo realnostjo. Nina je igralka, za katero bi ubijali tudi filmi. Igralka, ki se zlije z vlogo in gre do konca. Nina ni več Nina, ampak beli in črni labod. Vse, kar vidi, v resnici ne obstaja, vse, kar vidi, je le del njene predstave in fikcije, ki jo bo podoživela na dan baletne premiere. Zajeban film, če povem po domače. Ne ravno mojstrovina, saj skoraj nobena finta ni sveža in izvirna, vsekakor pa globok in izpovedno prepričljiv masaker čustev in podob in glavne junakinje.

Ocena: 7/10

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s