Mega Shark vs. Crockosaurus, Mirrors 2, Shadow, Behind the Mask: The Rise of Leslie Vernon, The Poughkeepsie Tapes

MEGA SHARK VS. CROCOSAURUS

Tole je nadaljevanje filma Mega Shark vs. Giant Octopus, ki so ga prav tako naredili pri med določeno publiko čedalje bolj popularnem studiu Asylum, ki serijsko proizvaja tako imenovane mockbusterje, o katerih sem govoril že pri filmu Mega Piranha. Pač filme, ki do plafona napihnejo aktualno uspešnico ali določeno tematiko in kljub mikro budžetu skušajo operirati z megalomanskimi posebnimi efekti. Žal gre tokrat za preveč resen film, ki za razliko od Piranhe ne premore prav nič humornih dodatkov, kar ga pokoplje že v prvih desetih minutah, kjer celo Jaleel White, kultni Steve Urkel, skuša igrati resnobno dramsko vlogo. Dvoboj med orjaških morskim psom in nič manj orjaškim krokodilom, ki se udarita sredi oceana, spominja na vse tiste cenene japonske filme o Godzilli, vse skupaj pa je še slabše kot pri filmu Moby Dick, ki so ga letos prav tako naredili pri Asylumu.

Ocena: 2/10

MIRRORS 2

Drugo poglavje meni zelo všečne in prekleto srhljive grozljivke Mirrors iz leta 2008, prvo polovico servira nekaj povsem dostojnih strašljivih momentov, ki jih krona še z zelo udarnimi in krvavimi umori, kjer je brez dvoma  najboljši tisti, ko neka ženska umre pod tušem. Žal nato sledi preveč povprečen tempo, s preveč klišejskim zapletom, ki pokvari dobre reči iz začetka. Namesto Kieferja Sutherlanda je tokrat glavni Nick Stahl, ki ga v ogledalu preganja duh pogrešane mladenke, gledalec pa, kot sem že povedal, kljub premalo prepričljivi atmosferi in nekoliko okorni dramaturgiji, dobi nekaj solidnih prizorov, ki pripomorejo k temu, da se vsaj kak dan ne boste upali povsem mirno pogledati v ogledalo.

Ocena: 5/10

SHADOW

Ko gledalec vidi prizor, kjer glavni junak na steni srhljivega psihopata, ki uživa v mučenju svojih ujetnikov, opazi slike Hitlerja, Stalina in Busha, se zave, da gleda politično zelo pogumno grozljivko. Zgodbo, ki nam hoče reči, da je Bush med vojno v Iraku počel iste svinjarije kot Hitler in Stalin med drugo svetovno vojno. In to še ni vse, psihopat, ki zgleda kot Golum iz Gospodarja prstanov, ali še bolje, kot tisti spak iz kultne grozljivke The Hills Have Eyes, hrani tudi posnetke iz Čečenije, Abu Ghraiba in Kosova. Drži, tip je fan resničnih masakrov, vojn, etničnih čiščenj, mučenj in diktatorjev, ki mu služijo za vzor, ko v svoje kremplje dobi nič hudega sluteče izletnike, med katerimi je tudi bivši vojak David (Jack Muxworthy), zdaj gorski kolesar, ki ga preganjajo tudi podivjani lokalni lovci. Tole, kar omenjam, je kul in sveže, žal pa je vse ostalo le kliše filmov o nič hudega slutečih posameznikih, ki padejo v roke psihopatom in takšni ter drugačni torturi.

Ocena: 5/10

BEHIND THE MASK: THE RISE OF LESLIE VERNON

Tale kvazi dokumentarec se začne enkratno. S snemalno ekipo in novinarko (Angela Goethals), ki raziskuje umore Jasona Voorheesa, Freddyja Kruegerja in Michaela Myersa, ki se jim malce kasneje pridruži še Leslie Vernon (Nathan Baesel), resnični serijski morilec, ki je pristal na intervju in dovolil, da ga snemajo med pripravami za veliko vrnitev, kjer kani tako kot nekoč spet poklati nekaj prebivalcev svojega rodnega mesteca. Dobra mešanica komedije in grozljivke, kjer Vernon snemalni ekipi natančno razloži vsak svoj korak in jim predstavi tudi nekega ostarelega serijskega morilca, ki je zdaj v pokoju, saj je prepričan, da je posel izgubil svoj čar. Odštekana atmosfera, sveže ideje in zanimivo zastavljena zgodba, ki pa v zadnji tretjini žal postane le še en film o serijskem morilcu, kar je škoda, saj gledalca razočarajo klišeji, ki skorajda pokvarijo vse pred tem prepričljivo izvedene finte. V stranski vlogi je super videti Roberta Englunda, ki igra psihiatra in se dejansko pokloni Donaldu Pleasencu iz Noči čarovnic, nič manj dobro pa ne deluje hitra vlogica kultne Zelde Rubinstein, ki jo kamera ujame v knjižnici. Vsekakor zanimiv in okej filmček, ki pa mu, kot sem že povedal, v zaključku zmanjka nekaj sape.

Ocena: 7/10


THE POUGHKEEPSIE TAPES

Uf, tole pa je zajebano dober in prepričljiv mokumentarec, narejen v maniri filmov Paranormal Activity, Čarovnica iz Blaira, The Last Exorcism, Lake Mungo, The Fourth Kind in recimo Ghostwatch. Saj veste, igrani film, ki ga izvedejo kot dokumentarec, kot resnično zgodbo, z željo, da se gledalci še dodatno poserjejo od strahu, z vsemi potrebnimi fintami, da res dobimo občutek, da je šlo zares in da ne gre za igrani film. In tokrat ne gre za duhove in demone, marveč za serijskega morilca, ki je svoje žrtve pridno snemal in FBIju pustil grozljivo zapuščino. Zares morbidne in brutalne posnetke, ki jih film mojstrsko vključi v zgodbo, kjer kamera intervjuva vse glavne osumljence, torej detektive, forenzike, očividce, zdravnike, prihiatre, svojce in celo neko žrtev, ki je preživela torturo. Zajeban film, ne glede na to, da vemo, da je vse skupaj izmišljeno. Mojstrovina žanra, narejena bolje od pravih dokumentarcev, ki pošteno pretrese gledalca. Tudi zavoljo najdenih posnetkov, ki so namerno narejeni v zelo slabi vhs kvaliteti, da delujejo še bolj avtentično in strašljivo. Skrajno direktna študija psihopata, ki se izživlja nad svojimi ubogimi žrtvami, in zelo kompleksna oslikava dogajanja, ki sodi zraven.

Ocena: 8/10

the-poughkeepsie-tapes

 

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava / Spremeni )

Connecting to %s