slovenija 2015, scenarij in režija: Samir Bajrić, igrajo: Samir Bajrić, Dino Hajderović, Jure Gorjanec, Adis Krećo, Jernej Škulj, Sanja Gregorčič, Borut Veselko,  Saša Pavlin Stošić

Šund po slovensko. 

Evo ga, slovenski žanrski film. In to ne posran kot recimo Izhod, ampak dober, prepričljiv, zabaven, dinamičen, tekoč, zelo solidno odigran, odštekan in tak, da zagrabi gledalca. Itak, Bajrič, ta filmski multipraktik, je fan Tarantina, Ritchieja in Scorseseja, kar je super in stokrat bolje, kot da bi bil fan tečnih slovenskih filmov. Bajrić v slovenski film vrača življenje in energijo. Bajrić je dokaz, da lahko slovenski film rešijo le fani hollywoodskih kultov. In modeli, ki so rasli tudi ob modernih srbskih klasikah, kar je ravno tako super in dobrodošlo. Slovenski film prebudiš tako, da ubiješ njegove klišeje in ga preoblečeš v Hollywood. In Bajriću to uspe na zelo dober način in z mešanico črne komedije, kriminalke in trilerja, ki premore twist, katerega lahko zavida tudi M. Night Shyamalan. In pazi to, Dino Hajderović, tudi zvezda filma Čefurji raus, je homage Joeju Pesciju, kar je za slovenski film taka redkost, da sem komaj verjel. Ti naši mladi filmarji res znajo. In prav to, da ne jebejo AGRFTja in Filmskega sklada, jim omogoča, da snemajo kul filme. Take, da se jim sploh ne vidi več, da so slovenski. Medtem, ko Nejcu Gazvodi še vedno ni jasno, da je slovenski film kot smo ga poznali, že zdavnaj mrtev, Bajrić in recimo Alen Pavšar, režiser filma Vloga za Emo, dokazujeta, da je slovenski film še kako živ, če se ga lotiš na pravi način. Dejan Babošek, režiser Izhoda, je o tem le sanjal in nam dal totalno polomijo, Bajrić pa točno ve kako je treba in gre do konca v svojem hollywoodskem fanovstvu. To, kar je s Šupljimi Pričami uspelo Bajriću, ni s Tu pa tam uspelo niti Mitju Okornu, ki je pač posnel le film za najstnike. Bajrić je šel višje in res posnel film, ki bi ga lahko prodali tudi v Hollywood, ali vsaj na Balkan, če bo šlo in če bo sreča naklonjena. In tu je zgodba o po nesreči ugrabljenem otroku, treh kriminalcih (posrečeni Samir Bajrić, Jure Gorjanec, Jernej Škulj), amfetaminih, balkanskemu mafijcu (izvrstni Adis Krečo), njegovemu tekmecu (odlični Dino Hajderović), njegovi bejbi (zelo solidna Sanja Gregorčič) in psihiatrinji (solidna Saša Pavlin Stošić), ki posluša celotno štorijo in na koncu vendarle pošteka šokanten preobrat. Kot sem omenil že zgoraj, Šuplje Priče, ki so bile najprej spletni fenomen, odlikujejo dobri glumci, še boljši dialogi in dobro zamišljene ter posnete sekvence, kjer Samir Bajrić točno ve kaj hoče. Povedano na kratko, Šuplje Priče so slovenski Hollywood, posnete za drobiž in v dokaz, da se da, če imaš, jajca, vizijo in dobre ideje. Eto.

Ocena: 8/10

hqdefault

5 thoughts on “Šuplje Priče

  1. Kakšen je bil zvok na tvoji projekciji? Verjetno dober, če je bila premiera ane? Na moji je bil zvok čisto v kurcu, zatohel, zadonel. Kolosej je zjeban do konca, čista loterija v katero dvorano te dajo in kakšno bo projekcija.

    Všeč mi je

  2. Ni slab film.Zgodba dobro zastavljena a vseeno igralsko peša na določenih scenah.Tega pešenja v filmu tu pa tam po mojem mnenju ni bilo.Ocena 8/10 se mi zdi malo pretirano 6/10 se mi zdi glih prava ocena.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s