movies-back-to-the-future-emmett-brown

BACK TO THE FUTURE

Najprej velika zahvala Cineplexxu, da je v sredo v kina spet poslal tole večno klasiko. Skupaj z drugim delom, da ne bo pomote. Kot vrhunski double bill, ki ga zamudi samo totalni idiot. Kot nepozabno doživetje, kjer gledalec poka od nostalgije. Kot maraton filmske perfekcije, ki je čas enostavno ne more povoziti. Drži, Back to the Future, delo režiserja Roberta Zemeckisa, ki je itak master director, je filmska mojstrovina. Je enkratna mešanica znanstvene fantastike, komedije in drame, ki čudovito učinkuje tudi po tridesetih letih. Scenarij je briljanten, Michael J. Fox in Christopher Lloyd sta del filmske in pol kulture, potovanje skozi čas pa ni bilo še nikoli tako zelo domiselno, dodelano in zanimivo. Če mi je kdaj žal, da nimam otrok, je to pri takih dogodkih. Peljat otroka v kino gledat film, ob katerem si rasel, je nepozabno doživetje. O tem razni Filmoljubi seveda nimajo pojma. Oni pač nimajo časa za kino, pa še sinhro risanke raje izberejo, če se že po pomoti znajdejo v temi dvorane. Za bruhat, res. Ma boli me kurac, Back to the Future je bil spet v kinu, kar je čisti pornič za prave ljubitelje filma in za tiste, ki smo seveda rasli v osemdesetih. Klasika in kult za zmeraj.

Ocena: 9/10

back-to-the-future-part-ii-original

59 thoughts on “Back To The Future (1985)

  1. Samo mimogrede: s sinom (ki je pri devetih letih zdaj dovolj star za to) sva si zadevo ogledala v kinu. (Hčerka je pa premlada. Medtem ko na koncertu Erosa smo bili vsi štirje, če že govoriva o tem.) Samo toliko.
    Pa lepo, da misliš name. Poskusi kdaj zraven še dejansko razmišljati. 😆

    Všeč mi je

  2. Res bolano, kako jima čas ne pride do živega in je 50. ogled bil vsaj tako zabaven kot prvi oz. še bolj pa še v kinu!!!

    Sem pa do srede imel 2. del v glavi da je boljši od 1. , jebat ga lebdeča rolka je bila vedno tisti kul faktor in mokre sanje 8 letnega mulca, ki se je film prvič ogledal na “original” vhs kopiji iz videoteke. 😃

    Všeč mi je

  3. Nimaš me kaj hvaliti. Tokrat sem se odločil za ogled v kinu, drugič pa bom naredil kaj drugega. Težko je verjeti, da imam v resnici rad (dobre) filme,kajne? In nehaj (kot edini v Sloveniji in na svetu) že s tem otročjim kvazi-načelnim pizdenjem proti sinhronizaciji risank za otroke, ker izpadeš zares pravi mongoloid. To ti govorim čisto dobronamerno, mimogrede. 😎

    Všeč mi je

  4. Brez zamere, ampak mongolidi ste tisti, ki podpirate sinhro! Če to ni jasno, pač ni jasno, kaj vam naj!
    Nop, ni težko verjeti, da imaš rad dobre filme, težko pa je verjeti, da si šel v kino glede na to, da imaš družino in službo 🙂

    Všeč mi je

  5. Podpiramo dober sinhro pri tistih risankah, ki so namenjene majhnim otrokom, ki še ne razumejo tujega jezika. Pa dobro, a je to res tako težko razumeti? Je prezapleteno za tvoje preproste možgane? Naj ti narišem?

    Všeč mi je

  6. Taki otroci nimajo kaj gledat celovečernih risank, saj se dolgočasijo!
    Če se ne, pa imajo starše zato zraven, da pojasnijo zgodbo, ko je treba!
    Kaj spet ni jasno?
    Dober in sinhro pa sta dve besedi, ki ne gresta skupaj.
    Sinhro je drek, ker je sinhro in ker je zločin nad originalno vizijo avtorja!
    Pika!

    In seveda, zakaj so na sinhru tudi otroci, ki že zdavnaj razumejo tuj jezik?!?

    Všeč mi je

  7. “Kot vrhunski double bill, ki ga zamudi samo totalni idiot.” Hardly. Taka izjava je za tako znan (in 30 let star) film kot je Back to the Future popolna neumnost. To lahko rečeš za film, ki se trenutno predvaja v kinu, ne pa za filmsko klasiko, ki so jo videli skorajda že vsi parkrat.

    Filmoljub, težko se o sinhronizaciji prepiraš s človekom, ki cash grab risanke za otroke postavlja ob bok največjim animiranim klasikam.

    Všeč mi je

  8. Nop, poba, ravno obratno. Videti tako klasiko v kinu po tolko letih ali celo prvič v dvorani, je nekaj norega in se se zgodi samo enkrat v lajfu. Ostali filmi igrajo po cel mesec ponavadi. Ti tega seveda ne štekaš, ker si pajac.
    In samega sebe si sesul na koncu. Vržeš nekaj o meni kaj mi je fajn kao (sicer nimam pojma kaj sploh misliš), sam pa nimaš pojma kako doživetje je Back to the Future v kinu in kako spoštljivo je od filmofila, da gre v kino na ta poseben dan!

    Všeč mi je

  9. Jp, sploh ob takšni tehnologiji kot jo imamo danes doma (4k in boljše ozvočenje kot v kinu), res rabim iti v dvorano, kjer bo tip zraven mene 3 ure s telefonom slikal platno in delal selfije. Fail.

    Všeč mi je

  10. To mi reče tip, ki gre v kino in namesto, da bi gledal film kot vsak normalen obiskovalec, tweeta in fotografira platno? Ja, ti sigurno veš kaj je smisel kinematografov.

    Všeč mi je

  11. Bodimo pa pošteni. Kinocentri nikakor ne dodajo nekega “nostalgičnega efekta”, ker tema in ogromno platno nista dovolj. Za mene je “nostalgicni” kino stara socialisticna ali avstroogrska bajta, kjer so sedeži več ali manj v isti višini, in obstaja celo balkon. Kinocentri so pac “plastikfantastik” kot vse kar nas obdaja, in zgolj nosijo ime kino, obcutka pravega kina pa nikakor ne dajo. Da ne omenjam sumenja vreck,kokic, in debilov, ki imajo potrebo na glas komentirat dogajanje v filmu, po moznosti s pretirano potrebo po prisiljenem duhovicenju.

    Všeč mi je

  12. Dreamcrusher, tak dogodek se mora zabeležit. Nujno! To je za zgodovino! In Tvit je fertik v eni sekundi tako da ni panike, da bi s tem pokvaril film. Bulšitaš, ker nimaš drugih argumentov.
    Drkaj koker hočeš, dejstvo ostaja, da je take klasike treba videt v kinu, če si vsaj malo filmofila.
    Ti o tem, kot sva že ugotovila, nimaš pojma, saj v kino sploh ne hodiš.

    Modni, nabijaš.
    In debilov, ki jih omenjaš, na takih klasikah ni, so prebutasti zanje.
    Pri The Holy Grailu sem bil v kinu recimo čisto sam!

    Všeč mi je

  13. ModniMacek
    Pravi kino je bil včasih, ko so bili nemi filmi in je nekdo igral na klavir med filmom. Trdi stoli so bili boljši, na teh novih plastikfantastik, se ne morem sprostit, ker so preveč udobni. Ni več tistega občutka kot včasih.

    Glede tweetanja med filmom se strinjam z Dreamcrusherjem. To je absolutna traparija in odvisnost, da mora nekdo tweetat svoje misli in občutke tekom filma. Pa minutka, sekunda gor ali dol. Kaj je takega, da ne more počakati do konca? Film se gleda, če nisi zraven pri stvari, je to zapravljenje časa. Zabeležit dogodek s sliko še razumem, karkoli drugega je pa mimo.

    Všeč mi je

  14. No, če smo že natančni, nisem Tvital med filmom. Slikal sem se med pavzo, ko je bil na ekranu napis Back To The Future, pa slikal sem dva prizora in ju natvital ravno tako med pavzo.
    Eto 🙂

    Je pa res, da sem padel v to sranje in da sem navajen Tvitat povsod, kjer je možnost 🙂
    Med filmi v kinu skoraj nikoli. Pred in po pa vedno 🙂

    Všeč mi je

  15. Grem takrat, ko kaj pritegne mojo pozornost. Kakšno zgodovino, no, lepo te prosim? Podpiram to, da se je zadeva ponovno predvajala v kinu, nenazadanje gre za pomemben in dober film. Te izjave, da je film potrebno videti na velikem platnu in da je vsak, ki tega ni storil, idiot, so pa enostavno neumne. Film je film, ogled v kinodvorani pa ne vpliva na njegovo kakovost ali doživetje (če imaš doma platno/ogromen TV in super ozvočenje). Drugo je 3D in popcorn filmi, katerih namen je drugačno doživetje kot ogled na 2D sprejemniku, pa še to hitro izgublja vrednost ob poplavi kvalitetnih 3D tv-jev. To je približno tako, kot da bi na gradu v sklopu Film pod zvezdami predvajali Briljantino, pa bi rekel, da so bedaki tisti, ki niso prišli filma, ki so ga videli že desetkrat podoživeti še pod nebom. Drive-in cinemas, retro stuff, pa to!

    ModniMacek je lepo povzel bistvo. Dogodek bi bil kvečjemu nostalgičen, če bi se predvajala originalna (nedigitalna) različica in bi taki pajaci kot si ti bili primorani mobilce pustiti zunaj dvorane. Tako pa vse skupaj bolj izpade kot enostaven način za dodaten zaslužek in samopromocija zate.

    Nostalgija te jebe in imaš soft spot za take stvari. To pa ne pomeni, da so idioti vsi tisti, ki razmišljajo drugače kot ti.

    Všeč mi je

  16. Da ni razlike med kinom in doma, lahko reče samo nekdo, ki ne hodi v kino ali pa je bil vzgojen v to jebeno moderno generacijo, ki filme gleda na telefonih in druzga od mp3ja in itunesov za musko ne pozna več.
    Moj kurac maš ti doma tako vrhunsko tehniko, da ti pričara kino. Saj nisi Michael Jackson, jebemti no!

    Jp, zame je to zgodovina se slikat ob predvajanju Back to the Future v kinu na dan, ko se je odvrtela prihodnost v dvojki, jebat ga! In taka fotka mi veliko pomeni.

    Všeč mi je

  17. Ti si verjetno eden tistih, ki so pred digitalizacijo slovenskih kino dvoran vztrajno trdili, da je kvaliteta filmov kinih še vedno boljša kot Blu-rayi na povprečnem HDTV-ju.

    Ne vem točno, koliko so ti jasni tehnični aspekti, ampak če ti v kinu predvajajo digitalno verzijo v 2K, doma pa gledaš 1080p, me niti največji filmofil ne prepriča, da opazi razliko v kvaliteti.

    Všeč mi je

  18. Kdo kurac govori o kvaliteti? Govorim o velikem platnu, o zvoku, o temi kinodvorane, o filingu, ki ti ga da kino, daj ne jebaj no!

    In od kje glupa ideja, da ima večina folka doma tako tehniko. Daj no 🙂

    Všeč mi je

  19. Saj to je point – vzdušju daješ prednost pred intimo pa kvaliteto. Ti ljubiš kino, jaz pa raje gledam doma – v intimi, brez vonja po kokicah in raznoraznih distrakcij, takrat ko meni zapaše pa še Johnny B. Goode sceno si lahko prevrtim in se dvakrat od srca nasmejim. In zato smo po tvoje tisti, ki razmišljamo tako, idioti?Classy, res. A potem je nekdo, ki preferira majhne koncertne odre namesto štadionov tudi idiot?

    No, doma imam metrski TV, en srednjecenovni 9.2 surround. Sedim dva metra stran, v kinu pa 15 metrov od platna. Mislim, da je izkušnja več kot primerljiva, da ne opravičuje kupovanja vstopnic po 6€. Sploh pa o filmski ponudbi kakih kompleksov ala Cineplex raje ne bi. Aja, še to, ko sem šel nazadnje tja gledat Idilo, je bila slika samo čez tri četrt dolžine platna. Ne vem, zakaj je prišlo do takega nesoglasja v ratiu, ampak srčno upam, da to ni njihova redna praksa.

    In kot pravim, eno dnevno sobo lažje ozvočiš kot nekaj tako velikega kot je kino dvorana ter posledično sediš bližje. Danes so cene teh stvari tako dosegljive, da si jih lahko lasti vsak, ki mu je to pomembno in ima denar za dve kino vstopnici mesečno.

    Možno pa je, da si tak nasprotnik ljudi, ki ne hodijo v Cineplex, zaradi promocije tistega tvojega “projekta” ali karkoli je že bilo. Kdo bi vedel.

    Všeč mi je

  20. Tud jaz gledam doma, tud jaz si lahko prevrtim nazaj scene koker mi paše, tud men je kul intima doma, ampak na dan, ko Marty in Doc odpotujeta v leto 2015, se pa gre v kino in pika. Še posebej, če si fan tega filma. Če nisi, ti pač tak dogodek dol visi, jebat ga.

    Všeč mi je

  21. @Dreamcrusher

    ” če ti v kinu predvajajo digitalno verzijo v 2K, doma pa gledaš 1080p, me niti največji filmofil ne prepriča, da opazi razliko v kvaliteti”
    Daj ne trosi bedarij. Ni ti treba biti strokovnjak, da s prostim očesom opaziš razliko med 1080p, 2k ali 4k. Kot pri zvoku slišiš razliko med 128 kbps in 320 kbps, je tudi tukaj tako. Sploh pa greš v kino zaradi velikega platna in tam je kvaliteta sorazmerna z velikostjo. Če doma gledaš na telefonu, je tudi 480p zadostna kvaliteta.

    “Sedim dva metra stran, v kinu pa 15 metrov od platna”
    Pa kaj je s tabo narobe? Idealna razdalja med tabo in zaslonom je odvisna od velikosti zaslona ali platna. Pa pojdi v kinu v prvo vrsto ali še bližje gledat, če ti paše.

    “ko sem šel nazadnje tja gledat Idilo, je bila slika samo čez tri četrt dolžine platna.”
    Očitno res nič ne hodiš v kino, ker nimaš pojma o kino platnu in razmerju slike. Vsak film ima svoje razmerje in vsak film se pač ne more prilegati velikosti platna. Platno v kinih ima v večini zelo širok ratio kot je 2.35:1, film Idila ima ratio verjetno 1.85:1 ali 1.78:1 – to je 16:9, če ti je to kaj bolj poznano. Če bi bila pri takih razmerjih slika čez celotno platna, potem bi se pa res lahko pritožil kako so zajebali, ker je slika raztegnjena oz. popačena.

    In kot ti Iztok pravi, doma ne boš imel nikoli tako kvalitetno tehnologijo kot je v kinih. Seveda se da narediti vrhunski domači kino, ki bo brezhiben. Ampak še vedno, 1 kino zvočnik stane več kot cela tvoja oprema in tako velikega platna ne boš nikoli imel, razen če kupiš dvorano.
    Da ne bo pomote, tudi meni je všeč intima doma in sem v kino-multiplekse nehal hoditi ravno zaradi folka, ki ne spoštuje kina in se pride tja zajebavat. Tako, da razumem kaj govoriš, ampak podpiram, da se gre v kino ob takih dogodkih kot je bil ta. Že zaradi tega, ker ne moraš vsak dan v kinu gledati tebi ljube klasike.

    Všeč mi je

  22. 2k = 2048×1080, 1080p = 1920×1080

    Razlika je tako zanemarljiva, da sploh ni omembe vredno. In ker Bluray filmi itak niso v 2K, pač pa v 1080p, ne verjamem, da opaziš razliko v resoluciji, če primerjaš kino platno v 2K in Bluray na 1080p HDTV-ju.

    “Idealna razdalja med tabo in zaslonom je odvisna od velikosti zaslona ali platna.” A bejž no. Saj to razlagam, da si v kinu odmaknjen 15m od velikega platna, doma pa pač dva metra od metrskega TV-ja – na koncu si nekje na istem in lahko opazuješ detajle v filmu, ker stvari ne gledamo več na majhnih TV-jih s katodno cevjo.

    No, in te ratio razlike kvarijo vzdušje v kinu. Če je platno 2:35:1 pač pričakujem sliko po celotni dolžini, ne čez tri četrt.

    Všeč mi je

  23. “Brez zamere, ampak mongolidi ste tisti, ki podpirate sinhro!”

    Iztok, spet pišeš o stvareh, o katerih nimaš pojma. No, nimaš otrok, OK, v redu, ampak mi ki jih imamo pa vemo, da je tudi za tiste otroke, ki ne berejo dovolj hitro (nekateri celo prvo triado v OŠ), predvajanje podnapisov prehitro in prenaporno. Jasno, da ne govorimo o tistih, ki ne berejo sami.

    Všeč mi je

  24. Kot sem rekel že stokrat, otrok, ki ne bere podnapisov, nima kaj gledat 2 uri dogih risank v kinu, če jih že, pa ima starše, da mnu razlagajo dogajanje in zgodbo, ko je potrebno. Tako kot so jo naši starši nam, jebemti no.
    In kot sem rekel že dvestokrat, le vprašaj se zakaj tudi starejši otroc raje zberejo sinhro kot original!
    In kot sem rekel že tristokrat, okej, nimam otrok, imam pa oči in ušesa. In diplomsko z naslovom Otrok in film, pizda no!

    Všeč mi je

  25. @Dreamcrusher
    Potem si na istem tudi, če gledaš, kot sem rekel, na telefonu 480p ali 720p in čisto od blizu pred nosom, da prav tako vidiš vse detajle. Veliko platno čez celo širino dvorane je še vedno nekaj drugega kot doma velik TV z blurayem.

    No in kako bi ti strokovanjak potem rešil problem razmerja v kinu? Bi za vsak film menjal platno? A doma te pa ne moti, ko gledaš film s črnimi robovi zgoraj in spodaj? A to ti pa nič ne pokvari vzdušja, ker ni čez cel zaslon?

    Všeč mi je

  26. Ampak od kje ideja, da je dolžina filma sorezmerna z zahtevnostjo? Minions in podobne bedarije so prav namenjene otrokom. Če ne dojamejo popkulturnih referenc (ki so itak namenjene staršem), še ne pomeni, da ne dojamejo vsebine in poante filma.

    Všeč mi je

  27. @Didl Ni isto. Televizor je bil narejen za gledanje filmov, telefon pa ne. Zakaj je še vedno nekaj drugega? Če imaš doma primerno velik TV ali pa projektor in platno v manjšem prostoru je zame enako kot veliko platno v večjem prostoru.

    Za kino filme bi moral biti uveljavljen enoten ratio standard. Doma še vedno lahko lahko zoomiram sliko, če me to moti, v kinu tega ne morem.

    Všeč mi je

  28. Sam sebe negiraš. Andreju si pa rekel, da lahko gre otrok gledat 2h dolg original in mu starša zraven zgodbo razlagata. Očitno je moj nečak genij, ker ne zna brati, pa vseeno vedno uživa ob sinhorniziranih risankah tipa Minoni in podobni. In a ni v končni fazi to namen, da pelješ otroka v kino in uživa tisto uro pa pol, tudi če zgodbo razume samo na pol – vsaj dialoge pokapira zaradi sinhronizacije, če gleda film ali risanko v jeziku, ki ga ne razume pa po petih minutah izgubi interes.

    A se da slučajno kak link od te diplome dobit? Na blogu sem najdel samo en kratek odsek?

    Všeč mi je

  29. Nope, ti pišeš kontradiktorne stavke.

    Še v “diplomski” pišeš: “To morajo početi v družbi staršev, ki jim morajo razlagati zgodbo in poskrbeti, da je vsak film lažje in pravilno razumljen”. In to je wrong, ker s tem zaviraš otrokovo domišljijo in mu ne puščaš možnosti do lastne interpretacije.

    Podcenjuješ otroke. Zelo.

    Všeč mi je

  30. Dreamcrusher, raje ne bomo o tem katera naprava je namenjena gledanju česa. Govorim o razliki med kinom in vsem ostalim. Vem, da se da doma super gledati, saj večina tako gleda, ampak večina tudi priznava, da je razlika med gledanjem filma doma in v kinu.

    “Za kino filme bi moral biti uveljavljen enoten ratio standard. Doma še vedno lahko lahko zoomiram sliko, če me to moti, v kinu tega ne morem.”

    Ok, saj vem, da za brez veze sprašujem, ampak kako lahko doma zoomiraš sliko, da jo imaš čez celoten zaslon? Potem jo imaš popačeno ali odrezano. Preprosto ne moreš imeti zaslona ali platna, ki bi se lahko prilagajal vsem filmom. http://goo.gl/uPVI3q
    Enotnega standarda ne bo nikoli, ker je to tudi del tehničnega izražanja ustvarjalcev. Ben-Hur in Lawrence of Arabia z razlogom nista bila posneta v ozkem formatu. Kot novejši filmi kot sta Grand Budapest Hotel in Mommy z razlogom nista bila v širokem formatu. Slednji “Mommy” to sploh dobro nakaže kako razmerje slike čustveno vpliva na gledalca.

    Všeč mi je

  31. Iztok Gartner pravi: “Kot sem rekel že stokrat, otrok, ki ne bere podnapisov, nima kaj gledat 2 uri dogih risank v kinu, če jih že, pa ima starše, da mnu razlagajo dogajanje in zgodbo, ko je potrebno.”

    Ne, ti imaš komentatorje za norce. Po tvojem razmišljanju bi morali ukiniti sinhronizirane risanke v kinu, ker če otrok izrazi željo za ogled, je bolje, da mu starša med obiskom v kinu razlagata zgodbo in prevajata dialoge. Good thinking, stari.

    @Didl Pa še vedno nisem slišal enega tehtnega razloga, zakaj je ogled na velikem platnu boljši kot na platnu doma ali TV-ju. Zdaj govorimo samo o sliki, kjer ta vajina logika bigger = better odpove. A če se en kinematograf spravi odpreti dvorano še z enkrat večjim platnom bosta tja hodila, ker po vajino ogled filma na še večjem platnu primore k boljšemu vzdušju? Sorry, zame ta bigger = better logika velja samo do neke velikosti. Približno tako kot je brskati po spletu nerodno na telefonu ali tablici, ampak čisto ok na računalniku, tako ne čutim nobene potrebe, da bi zdaj povezal comp in HDTV pa brskal po TV-ju, ker je večji. Podobno je pa pri filmu – na majhnih napravah se matrajo oči, na primerno velikem TV-ju pa pač ne.
    Ne moreš. Samo rekel sem, da če bi me že to motilo na TV-ju, še vedno obstaja ta opcija. Ko smo imeli SDTV-je je bil film na številnih videokasetah tudi obrezan zato, da je bila slika čez cel zaslon. Samo pravim, da so bili to drugačni časi. Danes v digitalni dobi je en tak standard v mojih očeh obvezen (razen izjemoma za filme, ki so z namenom posneti v č/b tehniki, 4:3 ratiu in podobno), ker enostavno ni razloga za te razlike.

    Všeč mi je

  32. Stari, ti si rekel, da se negiram pa se ne! Si zadet al kaj?!?
    In ja, dolžnost normalnih staršev je, da otroka naučijo, da je film umetnost in da je sinro zločin nad originalno vizijo avtorja in da jebeni Garfield ni Jurij Zrnec ampak Bill Murray. Pika!
    Isto z musko. Če otrok izrazi željo po koncertu Modrijanov, je treba poskrbet, da se to nikoli ne zgodi in mu pokazat kaj je prava muska doma. Pika še enkrat!

    Glede kina, po moje si edeni na svetu, ki nabija, da ima doma boljšo filmsko izkušnjo kot v kinu. Nigga pliz 🙂

    Všeč mi je

  33. To tvoje razmišljanje štima za odrasle, ne pa za otroke. Tudi ta tvoja izjava, da otroci ne morejo sedeti pri miru in z zanimanjem pogledati ene celovečerne risanke, ki mimogrede običajno ne traja 2h, ampak uro in pol maksimalno, je absurdna. Sploh pa bi bila mularija prikrajšana in v zaostanku z ostalim svetom, ker se v Sloveniji celovečernih risank pač ne dela. Glasba in film sta v tem kontekstu neprimerljiva. Kvečjemu lahko primerjaš knjige in film. Torej naj nekdo ne bi prebral Vojne in miru dokler se ne nauči rusko, ker se stvari vedno izgubijo v prevodu?

    Ja, če slučajno kdaj po naklučju narediš otroka, glej da ne bo poslušal Modrijanov, ampak Tošeta, Jana, Ice T-ja in tisto sranje, čemur ti pač praviš prava muska.

    No, tega v resnici nisem nikoli trdil. Sem pa rekel, da mi ni pomembno, če film gledam v kinu ali doma. Končni vtis o filmu zame ostaja enak, in to je tisto, kar šteje.

    Všeč mi je

  34. Roman je drugo, saj pri romanu glasu likom ne posojajo številni znani zvezdniki, katerim naši pajaci niso do kolen. Ne seri no!
    Poglej si kak dokumenarec o snemanju risanke Rango recimo, pa boš videl kak zločin je sinhro.
    Glede otrok, vidim, da res nimaš pojma. Otrok pod 6 let mora biti res fenomen, da brez tečnobe zdrži uro in pol risanke!

    Ja, genij, Toše je sranje! In Ice T je sranje! Bravo, res!

    Ja, saj ravno to, da končni vtis ostaja enak, je glavni problem mlade generacije, ki je sfukala filmsko umetnost. Žal.

    Všeč mi je

  35. Nima veze, če glasu likom ne posojajo znani glasi. Dejstvo je, da gre za prevod, kjer je praktično zagarantirano, da bo prišlo do nekih sprememb in odstopanj – torej zločin nad vizijo avtorja, kot bi ti rekel.
    Otrok pod 6 let mora bit fenomen, da brez tečnobe zdrži celovečerno risanko, ki je v angleščini, ja. Ker po parih minutah izgubi interes, ker ne zastopi niti dialogov, kaj šele zgodbe. Potlej lahko isto trdiš za kratke risanke ala Nodi in cel kup tujejezičnih zadev, ki jih gleda današnja mladina. A tisti voice actor je pa manj vreden, ker ni Bill Murray, al kaj? Ta tvoja teorija je luknjasta bolj kot švicarski sir. Kot sem rekel, to je ok za odrasle, ki itak gledajo original, razen tujci, ki niso navajeni na podnapise in gledajo dubbed verzije – their loss. Potemtakem bi naši otroci lahko samo gledali neme risanke in otroški program na nacionalki. Pa to tja do enega osmega, devetega leta – dvomim, da že kak otrok pri šestih letih bere tako tekoče, da lahko sledi podnapisom.

    Mlada generacija je sfukala filmsko umetnost? Kvečjemu kinematografe. Če imaš toliko boljši vtis o filmih, ko ga pogledaš v kinu, zakaj potem ne greš vsakega filma, ki te zanima gledati v kino? Ampak kino je v resnici sfukala evolucija. Postaja passe kot je teater zaradi kina postal passe. Najbolje, da obudimo še arcade in nehamo igre špilati doma, pa iz podstrešij privlečemo gramofone in glasbo poslušamo samo še na vinilkah, ane?

    Všeč mi je

  36. Nop, ni zločin, ker le prevedejo, kar je primerljivo s podnapisi pri filmu. Sinhro večkrat povsem predrugači celo zgodbo, da je pač bolj primerna otrokom. Zakaj se delaš budalo no?!?

    Ne govorim kdo je več vreden, govorim, da je Murray originalni glas celovečernega Garfielda, torej vizija avtorja filma.
    Tako kot je Depp Rango, Chris Rock pa komar v Bee Movie. Ali pa Antz, ko so bili risanki liki tudi vizualno podobni glasovom, ki so jih govorili.
    Zakaj se sploh menim s tabo no 🙂

    V kinu sem zelo pogosto. In bil bi vedno, če bi šlo.
    Da je kino passe, je idiotija, le počekiraj koliko keša na leto se obrne v Ameriki in še kje.

    O ja, vinilke so zakon, gramofoni pa čisti orgazem. Oboje se vrača na polno, le da ti pojma nimaš. Tudi teater ni passe, joj kake maš no 🙂 Prov vid se ti, da si mulc 🙂 Tehnika nas je usula, skrajni čas, da gremo nazaj na old school. Takega zvoka kot ti ga vinilka, ti ga ne da nič na svetu.
    Ampak kaj to teb razlagam, če si niti CDja nisi kupil že sto let, ker te boli kurac, da bi izkazal na tak način spoštovanje avtorju. In si rekel, da ko pa Prince izdal album, ga je pa enostavno treba kupit.
    Sanja se ti kak filing je, ko v roke primeš vinilko, ki ima slike in vse možno, in pol to dat na gramafon in čez fuknat iglo, ko zapresketa in pol zašpila.

    Všeč mi je

  37. No, potemtakem praviš, da niti kratkih risank ne bi smeli sinhronizirati, ker je zločin nad vizijo avtorja in nesramno do originalnih voice actorjev. Tako da naj otroci kar gledajo Tom & Jerry pa profesorja Zmedo na RTV? 🙂

    V zadnjih desetih letih je celo v Ameriki obisk padel za več kot 20%. Da so številke v drugih državah, sploh kjer je piratstvo zelo razvito, do 3x-4x večji sploh ni presenetljivo.

    Oboje se vrača, ker nekdo mastno služi na račun nostalgikov kot si ti. Digitalni zapis spravljen na LP zame ni v od vinilk. Teater pa je passe v smislu obiskanosti in relevantnosti za moderno kulturo.

    Vidiš, to je tvoj problem. Govoriš o tem, kakšni občutki te preletavajo ob nakupu CD-ja/vinilke pevca kot je Prince, ki ni relevanten že vsaj dvajeset let. Na te stvari te vežejo lepi spomini iz mladosti, zato pa nabijaš neumnosti.

    In zvok na vinilki je boljši samo v teoriji zaradi analognega zapisa, človeško uho pa ne loči več med lossless digitalnim zapisom in vinilko predvajano na najkakovostnejši opremi (razen, če imaš ti ušesa kot netopir). Daj kupi si še IBM-ov računalnik iz začetka 90-ih. Sanja se ti ne, kakšen filing je, ko čakaš 5 minut, da se ti naloži spletna stran na Windows 3.1.

    Všeč mi je

  38. Samo še toliko se oglasim, da povem Dreamcrusherju, naj se nikar ne trudi. Ta debata je približno tako jalova kot upanje, da bo Iztok faking Gartner kdaj razumel filme, o katerih piše. 🙂

    Všeč mi je

  39. Whoa,™ torej še sam priznavaš, da ti gre samo za princip, za goli inat. In ne mešaj mene s sabo, cenjeni kolega; jaz sem ti jasno navedel zelo preproste argumente za sinhronizacijo določenih risank: da lahko animiranko razumejo tisti, ki jim je FAKING tudi namenjena. (Če niti ne omenjam določil, ki to tudi uradno zapovedujejo, glej Zakon o javni rabi slovenščine, 24. čl., 2. odst., tukaj) Razen, če misliš, da so te risanke v resnici namenjene 40-letnikom brez družine, ki se doma skrivaj igrajo s transformerji in figuricami Michaela Jacksona.

    Pravzaprav je skrajno absurdno, da ne rečem groteskno, da si s takimi stališči (na)pisal diplomo z naslovom “Otrok in film”. Mimogrede, neposredno in jasno vprašanje: ali si kdaj tudi formalno diplomiral, DA ali NE? Hvala za odgovor.

    Všeč mi je

  40. Da risanke že sto let niso več samo za otroke, je jasno že otrokom, kaj šele odraslim, ki vedno znova uživajo v zvezdniških glasovih in drugih fintah, ki jih otroci še niso sposobni razumet.
    Tvoji argumenti za so isti kot moji proti, se pravi, tudi ti ne sprejemaš mojih niti pod točko razno in trmasto trdiš eno in isto. Zgolj zato, ker mi pač rad kontriraš za vsako ceno!
    In s tem komu je kaj namenjeno se obnašaš kot idiot, ki se dela, da so bile risanke pri nas vedno sinhronizirane, čeprav dobro veš, da je to praksa šele zadnja leta. Kot da bi hotel reči, da smo vsi ostali, ki smo bili otroci pred tem, bili prikrjšani za risanke. WTF?!?
    In ne, recimo Rango nikakor ni namenjen otrokom, pa so ga naši sinhronizirali tako, da je potem ratal za otroke, torej so ga dejanso predelali. Ninja želve isto. Originalno so temačne, naši so naredili zabavljaško zadevo s sinrom. To so že rimejki, lepo te prosim!

    Nop, v diplomi nisem nabijal o sinhru, takrat še ni bil aktualen. V diplomi sem nabijal o manjku filmske vzgoje v vrtcih, šolah in doma pri starših.

    Všeč mi je

  41. Da se otroci učijo jezika s pomočjo risank? Se absolutno strinjam, tako sem se tudi jaz naučil brezhibne italijanščine. Ampak to ne pomeni, da (mlajši) otroci ne morejo biti deležni (tudi) risanke v maternem jeziku, če že obstaja možnost za to.

    Ti si kot otrok ali najstnik, skačeš iz ene skrajnosti v drugo, zate je vse zgolj črno ali belo. In NE, to ni nekaj dobrega in zanimivega in očarljivega. Odrasli in zreli ljudje pač NE razmišljajo tako. Še enkrat: NE, nisi zanimiv ali edistven s takimi stališči, temveč izpadeš debilno.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s